Fotke

Moj novi lepi telefon ni najnovejšega tipa (model je na trgu že več kot eno leto), ampak dela zelo spodobne 2M fotke (upam, da se bo kaj videlo tule). Ampak vsekakor pa ne znam spraviti skupaj (ne s fotko ne s fotošopom) česa takega kot tale tip. Eno zelenkasto mojstrovino so mi servirali na novi (grdi) Yahoojevi strani kot reklamo za Flickr.

(+ utrinki za interno uporabo, da ne pozabim: Seba je cura, 8km je tekel/hodil/se opotekal 4?.?? in izgubil stavo. Na Pagu pri Božici je lepo. Kreteni pri Zrćah so iz lepe sosednje plaže naredili water-ski-lift. Lubica počila gumo. Muki končno oponaša mačko in psa z različnimi glasovi.)

Dan mladosti

Nekaj podobnega sem že zapisal: če se še spomniš 25. maja, nisi več mlad, dragi bralec. Nostalgiki, čakajo vas na konzulatu nekdanje države. Če se vam še vedno orosijo oči ob himni (mp3), skočite še na leksikon Yu mitologije.

Simpatikus kontra Bazuka

Boks ni ravno moja priljubljena TV zabava. Ampak Lubica je šla v life (slovo od še enega avstrijskega šefa), Muki je že varno v postelji, s Čombetom pa tudi ni večjih problemov (dokler nisem prižgal računalnika, se je grel pri meni v naročju), zato sem si privoščil boks. Na Eurosportu so za svoj običajno dolgocajtni program izbrali večer boksa na, hm, Ptuju. Tam je stopil v ring najboljši slovenski fajter zadnjih let (Šved Armand Krajnc ne šteje, a ne?), Dejan Zavec. Fantu pravijo v Magdeburgu, kjer trenira ('bemti, a vsi slavni Ptujčani rinejo tja, ali kaj?) Mister Simpatikus ali pa Jan Zaveck, ampak to niti ni tako slabo ime. Lahko bi bil recimo Bazuka, kot pravijo Kazahstancu Andreju Jeskinu. Mali čokati Azijec se je dobro upiral, ampak tale Zavec je kar model. Ni se pustil zrajcati publiki in ni navalil kot kak teliček, ampak je lepo počasi, pametno in zbrano gradil prednost in nasprotnika do desete runde ravno tako dobro nabunkal. Sudija je zadevo končal še ravno pravi čas, da je Bazuka s krvavim nosom in plavim očesom lahko sam odbremzal iz ringa. Hura! Na začetku me je reč dolgočasila, ampak tam nekje v sedmi sem že glasno godel "Dej ga!" kot tiste babice, ki najprej vprašajo, kateri so naši, čez pet minut pa se že derejo in navijajo, kot da gre za življenje in smrt. Pravzaprav sem zdajle prav imenitne volje, ampak svetovnega prvaka še ne bomo imeli kmalu. Zavec je zdaj sicer nekakšen mednarodni prvak enih banana-federacij, toda sicer navdušena komentatorja ("he's a very decent fighter, isn't he?") sta se strinjala, naj tapravim šampionom raje še ne hodi blizu. Google jima pritrjuje: Zavec (Zaveck) ima 500+ zadetkov, Bazuka še kakih 100 manj, Ricky Hatton (potencialni tekmec?) pa recimo 650.000. In še tole: čeprav me je danes navdušil mirni in na videz skromni rojak (res je videti fajn dečko), je moj favorit še vedno boksar čisto drugačnega kalibra: princ Naseem Hamed. Tipček je sicer fasal keho zaradi divjanja na cesti, ampak spomin na njegove tigraste hlamudrače (kje bi človek dobil kaj takega, ha - za paradirat po bajti?), skoke v ring, arogantni nasmeh in divje nokavte me še vedno spravi v smeh.

Deutschland ich komme!

Iz interne službene korespondence: "Zdravo, dobili smo izjemno priloznost, da nekoga popeljemo na tekmo na svetovno prvenstvo - in sicer na tekmo med Srbijo in Črno goro ter Argentino, ki bo 16. junija v Gelsenkirchnu. (ime sponzorja) se je v znak dobrega sodelovanja odločil, da vaši hiši podari eno karto." In zraven pripis: preberi, če ti je zanimivo, in odgovori z da ali ne. Odgovor, če še nisi uganil, dragi bralec, je DA, kljub temu, da je piktureskni Gelsenkirchen bogu iza nogu (in pobraten z biseri sveta tipa Zenica in Newcastle) ter da ni jasno, ali SČG sploh še obstaja.

Prve kritike Da Vincijeve šifre

Da Vincijeva šifra na platnu je zanič, pravijo Paradižniki. A je kdo sploh pričakoval kaj drugega? Če odšteješ psevdo-zgodovinski cigu migu, napraskan z vseh vetrov, je Brownova knjiga slogovno in po zgradbi štorije eno veliko sranje, podpovprečen izdelek z neverjetnim zapletom in s še bolj cicibanskim koncem. Zakaj bi bil film kaj boljši?
Namig: če ste že rdeči od besa in se derete "ni res, ni res", pojdite brat še knjigo Dvojčka tekmeca (avtor ušel iz glave, izdana je bila pri nas v paperbacku v nekakšni mladinski zbirki) - podoben zaplet (hej Dan, a si spet plonkal?), podobno pravljičen razplet. Knjiga je približno enako (pod)povprečna, le da je nihče ni oznanil za umetnino in medijsko napihnil do nezavesti.

Update (22.5.,9.15): V kinoblagajnah cinglja. Bljak. Našel avtorja Dvojčkov: Robert Ludlum.

Should he stay or should he go?

O odhodu Thierryja Henryja v Barcelono je govora vsaj toliko kot o njeni včerajšnji zmagi v Parizu. Barca? Okej, dobra ekipa, dober trener, ampak ta hip je tako priljubljena (kje ste, glory hunters?), da pravemu navijaču mora iti na živce ;) Včerajšnja tekma? Ah.
Torej, bo Henry šel? Tiho je bil do konca sezone. Če bi se že odločil, da bo ostal, bi to že bleknil, torej je bolj verjetno, da ima v glavi kaj drugega. Okej, v vsakem primeru bo vse jasno v par dneh. Saj razumem, da lahko z Barco osvoji več kot z Arsenalom in mimogrede igra še z mojstri skoraj svojega kova, ampak če spakira, je zame kljub toči golov na Highburyju en navaden trot. V Londonu je institucija in se lahko zapiše med nesmrtne, če ostane do konca kariere. Če gre, bo enako kot Vieira pokazal, da se mu fučka, v katerem dresu igra. V Barci bo pač še en superstar, ampak a bo zaradi tega kaj posebnega? Kaj veš, ena poškodba, pa si out in potem čakaš na penzijo na klopi kot Henke Larsson. Tip je včeraj zrežiral preobrat, ampak stavit grem, da bi zamenjal letošnja odličja za še kako sezono v Celticu, kjer bi igral in imel status žive legende. Ma, kva pa vem.

Update (19.5., 13.35). Car. Kar imejte tisto kanto za prvaka.

Finale

Skandinavcem se zadnje čase posreči fino zamočiti. Po razvpitem danskem škandalu z risbicami so zdaj mimogrede zakuhali drek še Norvežani. Linijski mahač, ki bi moral soditi finale Lige prvakov, se je slikal v Barcinem dresu. Za hec, ampak ta hec ga je koštal večernega dela (ali pa ga odrešil muk), saj ga je UEFA zamenjala. Ampak če bo Arsenal po naključju izgubil (recimo 4:0, hm), bo še vedno kriv sodnik, he he. Tale Hauge, ki bo piskal danes, je sodil že tekmo Chelsea-Barca (tisto, na kateri je bil izključen Del Horno, končni izid pa je bil 1:2).
Resno, Barca je favorit, favoritov pa v naši bajti ne maramo. Hm, me prav zanima, ali je Lubica zjutraj oblekla mulca v Arsenalove cote, ki sem ji jih skrbno pripravil v kopalnici.

Smrdljivi Tessarol

Ker na Valu 202 ne berejo več podatkov o snežnih razmerah, jim je ostalo nekaj časa za klepet z gosti v studiu. Danes zjutraj sem drugič ujel silno zanimivo temo: kaj vse se da prebarvati s Tessarolom. Ja, po imbecilnem oglasu (nekaj v slogu "veste s punco barvava polkne, pa morajo iti zraven s fasado") se - brez opozorila, da gre za kak plačan prispevek - napovedovalka z žametnim glasom loti silno prijaznega klepeta z neko baburo iz Heliosa in potem skupaj žgolita o polknah in podobni šari. Zraven seveda na vse pretege hvalita smrdljive farbe in sta sploh zelo zanimivi za poslušalca. Sem tako hitro obrnil bumb na predpotopnem radiu v smrduhu, da bi ga skoraj odtrgal. Izklop, pih.

Tour de Hvar

Šmrc, šmrc. Konec dopusta, začetek prehlada. Kratek (?) rezime dopusta: ljubko, sončno, prekratko. Ampak saj če človek takole za en teden popiha pred tukajšnjo klimo in delom, drugače ne more biti, ne? Torej, nekaj ugotovitev. Promet. Cesta čez Žužemberk in Črnomelj zoprna, vse drugo do Hvara bomba. Prazna cesta, tekoče kot po maslu, toplo priporočam predsezono na hrvaških avtocestah - dobiš idejo, kakšen naj bi bil transport po štiri-in-več-pasovnicah. Promet na Hvaru: prevozili smo 500 kilometrov. Aj jaj, hm, Milna-Hvar-Milna-Jelsa-Milna-Vrboska-Milna-Bogomolje-Milna-Dolac-Milna-Zaraće-Milna-vsak usran zaliv s cesto do dol ... :) Klima. Tisti čas, ko nismo dirkali, smo se sončili in kopali. Familija je bila v vodi šestkrat. Mulec ni šel not, Lubica pa me je pri čofotanju prehitela za 4 obiske morja. Klientela. Tistim, ki kokodajsajo o snobovskem Hvaru, v poduk: ta teden se je penzionerska klientela mešala z angleško govorečo mladino (zastopani vsaj 3 kontinenti), plaže so prazne, pajzlji ravno prav obljudeni, splošno vzdušje sproščeno, ne zafnano, a ne zaspano. Famozni Carpe Diem zaprt. Kapučino od 7 do 15 kun (rop v enem samem lokalu), odvisno od pogleda z vrta in dimenzij skodelice. Hrana. Mnjam, živel Moli Onte! Muki. Vesel, razposajen, užival v družbi otrok v feng-šujski milnski komuni. V živo ali v knjigi pokaže in prepozna morje, avto, čoln, banano in drugo sadje, voha rožice in se potegne za svoje reči. Spolna usmeritev še nejasna: užival je v družbi Ontejevega vnuka, na ladji pa ovohaval debelo grdo 11-mesečno Čehinjo z uhani, ampak ga je fotr (to sem jest) odvlekel stran. Ja, tudi njena mama ni bila kaj prida. (Fusnota: tudi Hvarčanke so ajme bože, tista razvpita dalmatinska lepota je očitno doma na celini.) Trivia. Veli Brko (Marko) na roke ujel mini vepra ("divlja svinja trči 110, a ja 120 na sat!"), mreže na stropu v gostilni pa so zaprašene, ker na obisk že dolgo ni bilo Simona Karduma ("on ti jedini može skinut te paučevine") in Danice Petrovič.

Dopust!

"Tak lepa, pa tak fsrana."
Pildek, ki mi ga je skrbna mati pustila na moji od dela obrabljeni, nikakor pa ne zasvinjani tipkovnici. Sicer pa, kdo bo pa pucal, če se mi mudi na dopust? Pih. Adios, se beremo.

Zlom (plastične) noge

No, testirajmo politično-moralno-družbeno nekorektni humor. Ali si se vsaj malo nasmejal(a) ob tej zgodbi? No ja, resno: vsa čast Novozelandcem, ampak zdaj vsaj vam, zakaj so OMC prepevali pesem How Bizarre.
Druge ugotovitve dneva: vstati ob petih je naporno. Muzika dvajset čez pet na radiu je zanič. Sonce je ob pol šestih že zunaj in ob šestih sije direkt na službeni računalnik. V bajti je tako zgodaj mir. Splača se vstati, če delaš zato, da boš naslednji teden frej in boš šel na morčkota.

Update (23.5., 10.46): pa kaj je s temi Novozelandci in manjkajočimi nogami?

Pokojniki

Na Delu so se jim sesuli blogi. No ja, reči bi bilo treba, da jim je nekdo pri tem pomagal (preberi enega od povzetkov zgodbe). Blogisti se zdaj sprašujejo, ali bodo avtorji pocvirnali drugam ali kva. Ne bi bilo neumno, čeprav jeze, ko se ti zbriše kup vpisov, ki si jih pacal skupaj več mesecev, ne more ravno pregnati čez noč. Jaz bom še nekaj časa malo tečen na Bloggerju, čeprav v ozadju praskam po Wordpressu. Preselil se bom, ko mi bo uspelo prenesti stare vpise in ko bom našel spodobno temo, s katero bom lahko zamenjal tisto ogabo, s katero pri Wordpressu začneš.
P.S. Sicer pa se je treba danes spomniti maršala. V večna lovišča, od koder nas gleda, je odšel pred natanko 26 leti. Če se tega dne še spomniš, nisi več mlad, dragi bralec.

Disleksik?

Enkrat bom šel štet, koliko znakov lahko naškljocam na dan. Veliko, prisežem, ampak časa nimam potem za nič drugega. Za tale blog danes že ne, 100%.
No ja, morda le toliko, da si zapišem svoje najpogostejše tipkarske napake:
1) raziskava NI ENAKO razsikava;
2) marsikdja ALI mariskdaj NI ENAKO marsikdaj.
Nimam pojma, zakva se vselej zakoljem ravno pri tako bedastih besedah, ampak izkoreniniti ju doslej iz svojega besednjaka še nisem znal.