Volitve

V vasi/primestni "elitni" naselbini na poti domov je nekdo čez fris nadstrankarskega kandidata napisal "lopov", doma (hm, hm) pa je sedanjemu županu neznani šaljivec okrasil nos z rdečo barvo. Pravijo, da je pijanček - župan, ne šaljivec. Z volitvami je hec. Kar naenkrat so vsi prijazni, obljubljajo dvorane in stadione (Zoki je zadnjič na TVS-u eksplicitno obljubil stadion leta 2008), predvsem pa jih je povsod polno. Tudi omenjeni domnevno žejni župan se po novem sumljivo veliko giblje na točkah, kjer je dosti ljudstva (beri: v lokalnem Merkatorju). Ampak sicer bi bile volitve pravi dolgčas, če ne bi na njih sodeloval kdo, ki ga poznaš. Lubico je včeraj skoraj kap. Spodaj je za mizo moj tast Čuk, ki je sicer v bajti tradicionalno najbolj črn volivec, nejeverno strmel v letak firerjeve stranke. Na častnem desetem mestu ene od pod-kva-pa-vem-kakšnih volilnih enot se je namreč bohotila slika njegovega svaka, Sovičinega brata. No ja, tule sem površen. Problem ni bil v sliki, ampak v tekstu. V predstavitvi namreč piše, da je moral Lubičin stric v daljnih šestdesetih letih tako rekoč čez noč v emigracijo, v Nemčijo. Razlog: "zaradi težav s komunistično oblastjo - ni hotel v partijo - je moral čez mejo". Novica o tem je za familijo pravi šok: dosedanjih 35+ let so namreč vsi mislili, da jo je mahnil stric čez mejo v želji za boljšim in debelejšim kosom kruha , zdaj pa se je razkrila skrivnost, ki jo je gotovo z neizmerno bolečino zadrževal zase ves ta čas, da ne bi s težavami moril okolice. Njegovo življenje je viselo na nitki! Rdeči so mu stregli po življenju! Udba je spremljala vsak njegov korak! O lubi Jezus in Marija pomagavka (a se tko reče?), hvala kurcu, da sta ga čuvala.
Ne vem še, ali bom šel volit. Če se bom že spravil tja, bom glasoval za gostinca, pri katerem moj svak (ne, ta očitno ne bo nadaljeval družinske tradicije, saj ni emigriral v Nemčijo, čeprav ni v novi partiji) enkrat na teden razgraja z bando dečkov v srednjih letih.