Tour de Hvar

Šmrc, šmrc. Konec dopusta, začetek prehlada. Kratek (?) rezime dopusta: ljubko, sončno, prekratko. Ampak saj če človek takole za en teden popiha pred tukajšnjo klimo in delom, drugače ne more biti, ne? Torej, nekaj ugotovitev. Promet. Cesta čez Žužemberk in Črnomelj zoprna, vse drugo do Hvara bomba. Prazna cesta, tekoče kot po maslu, toplo priporočam predsezono na hrvaških avtocestah - dobiš idejo, kakšen naj bi bil transport po štiri-in-več-pasovnicah. Promet na Hvaru: prevozili smo 500 kilometrov. Aj jaj, hm, Milna-Hvar-Milna-Jelsa-Milna-Vrboska-Milna-Bogomolje-Milna-Dolac-Milna-Zaraće-Milna-vsak usran zaliv s cesto do dol ... :) Klima. Tisti čas, ko nismo dirkali, smo se sončili in kopali. Familija je bila v vodi šestkrat. Mulec ni šel not, Lubica pa me je pri čofotanju prehitela za 4 obiske morja. Klientela. Tistim, ki kokodajsajo o snobovskem Hvaru, v poduk: ta teden se je penzionerska klientela mešala z angleško govorečo mladino (zastopani vsaj 3 kontinenti), plaže so prazne, pajzlji ravno prav obljudeni, splošno vzdušje sproščeno, ne zafnano, a ne zaspano. Famozni Carpe Diem zaprt. Kapučino od 7 do 15 kun (rop v enem samem lokalu), odvisno od pogleda z vrta in dimenzij skodelice. Hrana. Mnjam, živel Moli Onte! Muki. Vesel, razposajen, užival v družbi otrok v feng-šujski milnski komuni. V živo ali v knjigi pokaže in prepozna morje, avto, čoln, banano in drugo sadje, voha rožice in se potegne za svoje reči. Spolna usmeritev še nejasna: užival je v družbi Ontejevega vnuka, na ladji pa ovohaval debelo grdo 11-mesečno Čehinjo z uhani, ampak ga je fotr (to sem jest) odvlekel stran. Ja, tudi njena mama ni bila kaj prida. (Fusnota: tudi Hvarčanke so ajme bože, tista razvpita dalmatinska lepota je očitno doma na celini.) Trivia. Veli Brko (Marko) na roke ujel mini vepra ("divlja svinja trči 110, a ja 120 na sat!"), mreže na stropu v gostilni pa so zaprašene, ker na obisk že dolgo ni bilo Simona Karduma ("on ti jedini može skinut te paučevine") in Danice Petrovič.