Pozor, Bembo na vidiku

Mukec paradira, kot se spodobi. Če me vprašate, kaj ga vleče naprej, pa ne vem - je bil že kak avto parkiran kje za vogalom ...

Flaška za nekaj drobiža

V teh vročih dneh se človeku že čez dan včasih pošteno meša od vročine. Če gre potem zvečer še v lajf in si privošči par pijačk, je pa tako čisto nor. Ampak kdo je lahko tako utrgan, da bi dal 225.000 dolarjev za flašo tekile - in to v fabriki, ne v lokalu, lepo prosim - ne, tega pa res ne razumem. In jaz ubožec sem mislil, da je jurčka tristo za mojito v Penasu veliko... Mimogrede, koliko stane v Pacificu? Enih 6 funtov, se mi zdi. Za sydneyskega pa ne vem, čeprav imam oddaljen spomin, da z Lubico tam nisva pila le pira.

Muki v Bohinju

Muki se skriva pri Kramarju ob Bohinjskem jezeru.

Mukijev slovar

Muki še ni kak poseben poliglot, zato pa toliko bolj z veseljem ponavlja nekaj besed iz svojega zasebnega besednjaka ...

auuu (sam.; izg. kot bi hotel renčati): domača mačka, tiger ali kaj podobno kosmatega na štirih tacah
bembo (sam): prevozno sredstvo kakršnekoli vrste - letalo, avtobus, avto; posebej ljubeče: tovornjak
mama (sam.): Lubica, mulčeva mati, vrhovna institucija
mamam (glag.): jesti, dajte mi jesti; ekspresivno, z usmerjenim kazalcem: fotr, daj mi za jest takoj!
ou-ou (sam): vsako ščene na obzorju

Lakota

Če človek vstane ob 5.30, je ob 7.30 že lačen kot volk. Ker bom raje delal, kot da bi šel dol v bife po sendvič ali čips, si bom lakoto potešil (jo pregnal) s posnetkom požeruškega tekmovanja (12 minut). Nathanova fešta s hot-dogi je sicer bolj dolgočasna tekma, saj je Kobajaši (link je s strani Kidzworld, he he) enostavno predober (preveč lačen?). Tule je še en krajši posnetek ene od Japončevih zmag. Splača se pritisniti pavzo pri faktih o "kalorijski vrednosti" obroka. Hot dog, anyone?
In še obvezen pripis, da jih ne bom spet poslušal doma: ne, toliko ne more pojesti niti moja Lubica :)))

Malo zapuščen

Lubica, ki mi že dva dni ne pošlje nobenega maila, ker je v službi "tako zaposlena", mi je poslala naslednje grozilno sporočilo: "A veš kaj ravno počnem: odprla sem si trinajst.com. In če med prvimi petimi blogi nisem nikjer omenjena v tvojem dnevniku, pol pa kar sam čez vikend uživaj!"
Tale vpis najbrž ne šteje, torej sem očitno uradno zapuščen. Ha, a to pomeni, da mi jutri ni treba vstati ob pol šestih in se odpraviti na čofotanje v Bohinj? Don't think so. Prazne marnje, tele grožnje.
Je pa mogoče stvar v tem, da sem za Lubico premajhen. En Pawlovski (bojda resničen tip, ni alter ego od Pavlova, kvazi-znanstvenik, ampak na webu sem na brzino našel le eno omembo njegovega dela kot vira) se znanstveno ubada z višino (me prav zanima, koliko meri) in je pogruntal (nebulozo sem slišal na radiu), da se razvije idealno razmerje med moškim in žensko takrat, ko je moški za 9% višji. Glede na to, da je moja Lubica (evo, druga omemba :)) na frišno zmerjena na 178 cm, bi jih moral imeti jaz 194, pa sem se žal zabremzal pri 186. Glede na to, da primerno visokih kandidatov za Lubico (tretjič!) ni na pretek, bo morda bolje, da svoj kazenski vikend (glej začetek vpisa) prebijem tako, da si jaz najdem kako 170/171 cm visoko Lubico 2. Bo vsaj eden od naju srečen. Hm, hm.

"Nadgradnja sistema"

Če ti fantje, ki skrbijo za računalnike v firmi, rečejo, da bodo "buildali/upgradali" in "preselili" (tole zadnje še kapiram) vse računalnike - vključno s tvojim - z enega klinčevega strežnika na drugega, je to znak za alarm. To že vem, zato sem včeraj, preden so mojo škatlo ugrabili, prijazno, a natančno poizvedel, ali mi bodo:
a) skopirali arhiv (malo morje tekstov in kup kupljenih agencijskih fotografij);
b) ohranili seznam kontaktov, priljubljenih strani itd;
c) instalirali tistih par licenčnih programov, ki jih vsak dan potrebujem pri delu in jih Microsoft po nekakšnem čudu še ni poskusil vtakniti v Windows.
Odgovor je bil na vsa vprašanja enak: ja, vse bo okej.
Malo morgen. Danes je moja gajba kot nova - mape prazne, kontaktov ni, programi - kakšni programi !? Nikjer ni nič.
Možnosti sta dve. Prvič, fantje včeraj niso končali. Drugič, fantje so včeraj zaj...i. Če se je zgodilo tole zadnje, potem bo tule danes razsajal orkan.
Update (11.30). Vremenska napoved za danes: sončno. Prijazni fantje so se pojavili ob osmih, prepozno, da bi mi pripravili gajbo za delo pred mojim prihodom. Zdaj vse štima, zadovoljen, malo srečen.

Sponka za bajto

Šparanje, zadetek na lotu, življenje s pufom naslednjih 30 let - kakšen je tvoj plan za lastno streho nad glavo, dragi bralec? Kyle MacDonald je dobil čisto pravo hiško tako, da je menjal stvari. Začel je tako, da je na Craigslist.org ponudil v zameno za kaj bolj uporabnega eno navadno klinčevo rdečo sponko za papir. Cela kolobocija je danes opisana vsepovsod (recimo v Toronto Staru), zato je ne mislim povzemati na dolgo.
Za lenuhe zgodba v enem stavku: tip je naredil s svojo akcijo v enem letu toliko cirkusa, da so mu na koncu v kraju Kipling v Saskatchewanu (Googlova mapa, he he) šenkali bajto v zameno za malo medijske pozornosti.
Kipling, imenovan seveda po temle Kiplingu, ki je enkrat očitno šel mimo, odslej pač ne bo rabil patetičnega vzdevka v slogu "prestolnica smrečja za lesene fasade jugovzhodnega Saskatchewana" (tega sem si izmislil, ampak tisti, ki ga je že kaj biksal po svetu, se bo spomnil vsaj ene table v slogu "beef capital of ..." - v Avstraliji je to recimo Rockhampton, edini kraj, za katerega lahko iz srca rečem, da ga tam spodaj ne bi hotel nikoli več obiskati). Župan te rupe z nekaj več kot 1000 dušami se bo lahko hvalil s kakšno tablo v slogu "Kipling - mesto, v katerem podarjamo hiše". Če bo 26-letnemu Kylu v novem domu dolgčas ("bom že našel kako delo, v kraju so tri špecerije") in ga bo zaneslo na kriva pota, ni panike: Kipling ima tudi svojo sekcijo Anonimnih alkoholikov.
Mimogrede, Kipling je poceni: pravijo, da stane taka bajtica enih 50.000 kanadskih dolarjev, ampak Kylova je bila cenejša, ker so lokalni fantje stopili skupaj in jo naredili na pol zastonj.

Kontra terminalom

Illy --> silly.

Londra

Potovanje z mladičkom je mala mal'ca. Potem ko je dokazal, da ga furkanje po cestah (Toskana, Dalmacija) prav nič ne moti, se je izkazal še s prvim poletom. Tisti dve uri do Londona je imenitno sodeloval in ni povzročil niti najmanjšega škandala. In drugi vtisi? Pokalo letos v nasprotju z lanskim 7/7 ni (super), če odštejem šunder po nogometnih tekmah. Število patriotsko razpoloženih Italijanov je raslo iz dneva v dan, tako kot gužva na Oxford Streetu. Pokovec je domov - skupaj s staršema, sestrično in z x-in-dvajsetkilskim kufrom - pribremzal zadovoljen in opremljen z novimi modnimi dodatki (Gapov anorak v maskirnih barvah, Hamleyjeve igrače, Wagamamina majčka za male goste), ampak fotrov najljubši spominek je kljub temu foto-utrinek iz Belgotovega kevdra v Covent Gardnu. No ja, tudi lov na ptičke na Primrose Hillu ni bil slab.