Prvi tek

Familija praznuje: prvič smo imeli v cilju kakega teka več kot enega predstavnika (to sem ponavadi jest, zastavonoša oči) - tokrat smo pribremzali kar trije! Na 6. malem kraškem maratonu smo sicer tekli le na 8 kilometrov (sponzor: tista famozna margarina, ki menda znižuje holesterol - bljak, pa že raje tvegam zdravje in jem kaj užitnega) in suvereno pritekli na cilj v zlati sredini. Lubica, ki je še dan prej tožila nad bolečinami v nogi, je bila zelo zadovoljna, Muki, ki se je pustil po progi peljati v svojem vozičku (aha, zato smo rabili tak športen model), pa je od štarta do cilja spal in tako zamudil zmagoslavje. Cilj, prehiteti dva neobetavna pacienta (Miha & Seba, sori), je bil gladko izpolnjen. Še povprečni kilometrski čas: 5.30. Ni bogvekaj, ampak za spomladanski družinski tek z vozom tudi ni tako zanič. Naslednji cilj (samo fotr): tek trojk na ljubljanskem Pohodu. Uf, bomo spet lovili sapo po hosti.
Hej brigade hitite, razpodite, zatrite požigalce slovenskih domov. Hej, mašinca zagodi, naj odmeva povsodi, naš pozdrav iz slovenskih gozdov!