Blogovanje o mačku

Alexis Petridis, edini kritik v angleškem GQ (hecno, link danes spet ne dela, če pa klikneš na GQ.com, vrže ven, hm, nemški GQ), ki ni videti do nezavesti zaljubljen vase in v svoj iPod (glej Dylan Jones - linka do njegove abotne knjige sploh ne mislim pripopat - et al.), sesuva kretene, ki se gredo iPod jacking - izštekaš svoje slušalke, pograbiš soseda in se vštekaš v njegov iPod, da vidiš, kaj posluša (lubi boh, primerjava s tem, da bi hodil po oštariji in vsakemu gostu namočil prste v talar, da bi videl, kaj je dobro, je zelo primerna). Žal Petridis govori tudi o blogih in pravi da na vsakega dobrega pride nevemkoliko takih, v katerih avtor razlaga, kva je včeraj jedel njegov maček.
Evo, uradno razglašam ta blog za drek: naš maček je včeraj jedel brikete Hill's tako kot vsak dan. To ne bi bila novica niti zame, če ne bi taisti revček (mačkator, ne g. Hill) zaradi vidnega hujšanja in kozlanja obiskal svojega prijateljčka (odrezal mu je tiča, ko je bil še majhen - on mačku in ne obratno ter ko je bil majhen maček in - hm - tudi tič) veterinarja. Ta je za 15 čukov (čiščenje avta, v katerem je mucek pustil tono dlake, ni všteto) ugotovil, da ima il gatto "povečane bezgavke", da pa je lahko to skoraj karkoli. Ptičja gripa ni, sicer pa noben trot tega ni mislil. Mačku so vzeli kri, več podatkov dobimo danes. Lepa reč.

Update: (dan pozneje) Mačkonar spet pri dohtarju. Ta brihta meni, da ima kastrirani sobni maček (število kontaktov z živalmi, če odštejemo pozoren pogled na ptičke skozi zaprto okno: 0, nula) mogoče mačji aids. ("Inkubacijska doba je lahko do 10 let, žival se lahko naleze od staršev.") 10 minut in 7 čukov pozneje maček potrjeno ni pozitiven. Domov greva z antibiotiki in (maček) s postriženimi tacami, ker so mu jemali kri. Po najboljšem scenariju ima kakšno bakterijsko sranje, po najslabšem pa rajši-ne-razmišljam-kva.