Do šestih zjutraj

Ne spomnim se, kdaj smo nazadnje videli sonce. No, v soboto smo ga - pa še toplo je bilo. Z običajnih minus 5 (še na Ravbarkomandi ob zoprni burji) smo se spustili na morčkota. Plus 12, skoraj popolnoma brez vetra, toplo, luuuštno. Midva sva srebala kavice, Mukec je lenaril v vozičku. Potem je popoldne pozvonil telefon in oče treh punčk je povabil zapijat svojega novega mladička, pardon, mladičko. Od tu naprej se zgodba zaplete, ugotovitve pa so naslednje:
1) star sem - že pred žurom s strahom razmišljam, kakšen bom zjutraj;
2) star sem - ko pridem v lokal, sem med starčki; vse lepe ženske so toliko mlajše, da me niti pogledajo ne ;)
3) star sem - zeham že pred polnočjo.
Ampak kljub temu sem se spravil na veseljaški ringelšpil, popil zmerno količino Jacka in potem z odprtimi usti spremljal cirkus, ki je na momente spominjal na filme Emirja Kusturice. Po zapijanju v pisarni v nekakšnem poslovnem centru se je plesalo v lokalu, kjer pravijo rock'n'rollu rock'n'rool, kjer se gostom pove, da morajo domov, ob štirih zjutraj - kelnarce skočijo na mizo in zaplešejo, potem pa vratar, ki je videti kot Cime, odpre vrata in te napodi. Potem nas je gospa od enega od povabljencev / kelnarca / bodoča policajka (to je ena sama oseba, nisem bil tolk prbit, da bi videl dvojno!) skupaj s kolesi od invalidskega vozička odpeljala v en vaški pajzelj, v katerem striptizete (in kaj več?) sredi lokala plešejo in se tuširajo v eni tuš kabini a la Baumax. Svašta. Koliko stane pir, ne bi vedel, ker sem pa res bil že malce zmatran. Spat odšel ob 06.00 - bravo jest, saj ga še lahko biksam.
Nedelja mirna, pohod na Primoža v sončku. Ruža ne hodi več gor, surlasti Mrgoleti pa pošiljajo letos kar kazensko ekspedicijo: vsak dan se na pol inkognito vpišeta Marta M. in Marija (? nisem ziher) M., zraven gresta pa še ena Anica Leban in en Rudi Zore. Upam, da jih Ruža samo meče na finto in da bo marca spet začela razturat :))