Ema: čas za beg?

Oh mein Gott. Kje jemljejo emigrante iz Slovenije? V Culukafriji? Severni Koreji? Včasih si človek želi, da bi jo jadrno odkuril iz domovine. Naj se takoj znebim še preostalih pol ducata bralcev, ki z menoj niso v žlahti. Emo spremljava z Lubico vsako leto namesto Košnikove gostilne in podobnih gluposti. Vidiš 10-15 podpovprečnih komadov in se nafilaš z materialom za trač, ki sledi teden po prireditvi. Ampak ravno ko misliš, da si že videl vse, te rojaki pritegnejo po glavi od zadaj. Ob bogati ponudbi netalentiranih joškov je občinstvo za kraljico ljudskih src imenovalo tisto namigušo brez posluha, ki kruli nekakšne bizantinsko-terasaste plagiate. To je, dragi moji, glas ljudstva. Lubi boh. Meni je glas kar vzelo, zato pa je bila Lubica bolj v formi: zasmilila se ji je Monika Pučelj v kolesarskih pajkicah, pri Maji Slatinšek je šokirano gledala, kam se je skril pes, ki je revici strgal obleko, tiste čebule, ki so kot scenski element visele z odra, pa so se njej zdele bolj kot povešena jajca. Ah.
Nujen pripis avtorja: janševci, ki me boste obtožili za izdajalca, kavsnite se v rit. Vselej primerni citat "Zanimivo je, da so najbolj proti pravi slovenski misli/glasbi/pevki tisti, ki so bili že leta 1991 proti samostojni Sloveniji," ne bo šel skozi. Krvavel sem za Slovenijo, cepci kur***i. No ja, bil sem na razglasitvi države na Trgu republike (kri? ožulilo me je do kosti, ko sem šel v majici "Jest sm čist otceplen" domov) in vohunil okrog šentviške vojašnice prvi dan vojne (no ja, na edino svobodomiselno šentviško gimnazijo sem šel gledat sošolce na popravcih). Pa vi?