Prepevanje himne

Polovica fuzbalskih dvobojev je odločenih že pred prvim sodnikovim žvižgom - in zato Angleži izgubijo samo vsako drugo tekmo ;) Finta je seveda v himni. Tam vidiš, kakšno je kaj psihično stanje ekipe, kdo so borci, ki raje crknejo, kot da bi zgubili, in kdo pocarji, ki bodo dve uri pozneje zgrešili penal.
Jugosi, Srbi, Črnogorci, Kosmetovci in kar je še igralo za SCG na SP, so morali še letos poslušati Hej Slovani, ki so ji najbolj vneto žvižgali njihovi feni. Hrvatje so se ponosno drli Lijepo našo, a kaj, ko eni ne znajo teksta in jezika (Šimunić), drugi pa so Srbi (Pršo). Rezultat: gladek izpad.
Španci nikoli ne bodo svetovni prvaki (ha, po bitki je fino biti general). Kaj si mislijo, ko zasanjano gledajo nekam v luft ob svoji himni brez besedila? "O, sveta madre, daj mi pomagaj do zmage, mene je strah." - "A lahko prosim že začnemo?" - "Šit, zakva nimamo himne s tekstom?"
Včeraj so jih nabili Francozi, ki so po patriotskem prepevanju himne nekje v zgornji polovici. Vnaprej se opravičujem za politično nekorektnost, ampak reč je taka: Zidane je modro tiho, a je videti ponosen, vrsta črnih igralcev (Makelele, Thuram, Gallas, Henry ...), se pravi večina ekipe, pa se dere, kot da gre za življenje. Izjema je Vieira, ki himne ne j..e, ampak ob njej raje žveči in ogreva vratne mišice. Ocena: za naslov ne bo dovolj. Kapetan šampionske vrste Laurent Blanc je leta 1998 Marseljezo seveda ponosno tulil od začetka do konca.
Svetovni prvaki v tuljenju himne so seveda Angleži. Poleg tega, da nažene strah v kosti nasprotniku množica s tribun s svojo fušarsko verzijo (z obveznim "na na na na" med kiticami), se enako vneto lotijo petja tudi igralci. Ob God Save the Queen dobijo dovolj adrenalina za pol tekme: Peter Crouch pomisli, da je tako spreten kot visok, Wayne Rooney, ki tako nič ne misli, se dere, ker je tega vajen od doma in ve, da bo smel po himni začeti tekati za žogo, Stevie Gerrard pa poje in čuti, da bo igral za ves rdeči del Liverpoola. Hudiča, še David Beckham je ob petju himne videti kot pravi mož z jajci.
Slovenci s svojo medlo himno, ob kateri nekaj igralcev nežno premika ustnice, seveda odpademo v štartu. Če bi hoteli biti kdaj v čem res dobri, bi morali izbrati kaj krvoločnega. Novozelandska haka (hudiča sem moral enkrat celo oponašati na odru na neki folklorni zadevi v Rotorui) bi nam morda pomagala do kakšne zmage ...