Ruža Jovčeva

Prazniki pa taki. Spet v službi - po "razpoloženjski", debelo uro trajajoči vožnji čez 20 centi frišnega, večinoma nespluženega snega. In vikend? Pustimo ob strani drevešček (obeski so premajhni, prihodnje leto kupiti nove) in darilca (lepa, uporabna, hura!). Mukec je za božička dobil virus, zaradi katerega je tri dni pasel vročino (zabremzal je na srečo pri 38,5). Ves čas smo bili zaprti noter, čeprav nama je ratalo enkrat oddati mulca štuk nižje in solo pobegniti na Primoža (glej tudi tukaj). Tam sva namesto na idilično vzdušje naletela na škandal. Naj pojasnim. Na Primoža rinejo kot na vsak kucelj ob lenih izletnikih in nedeljskih uživačih tudi poblazneli "števci" - kako pa naj rečem ljudem, ki delajo nekaj samo zato, da delajo črtice? Taki so kot tisti utrganec iz Muppet Showa, ki je jedel klobase, zato da jih je štel. Torej, kdo je lahko rekorder v lazenju na hribček (kva pa vem, 45 minut povprečne hoje gor) nad Kamnikom? Odgovor je bil do lanskega leta preprost: penzionist, moški, ki ga doma čaka ljubeča žena z župo in se ne pritožuje, če dedec petkrat na dan rine v hrib. Lani je uradno zmagal Vinko Mrgole (menda ga je pred kakim mesecem užgalo v hrbet), sledil mu je Rudi Zore, se pa žal ne spomnim točnih cifer (1100 pa 750??? - takole zelo na pamet - ne me držat za besedo!!). Vinku zamerim, da včasih ne štarta v podnu, ampak se zapelje (ojoj) čez prvo strmino (sem ga videl na lastne oči), Rudiju, ki je sicer menda naš skoraj sosed, pa to, da se ne vpisuje v knjigo, ki čaka pohodnike pri oštariji na vrhu. (Piše doma v svoj zvezek, gori se včasih sicer pofočka, ampak na koncu leta pride in reče "tolk jih mam" in mu verjamejo.) Letos bo podelitev pokala in medalj najbolj vztrajnim - 2.1.2006 ob 10. uri - vsekakor napeta. Enkrat marca se je namreč po pripovedi prijaznih oštirjev kot feniks pojavila misteriozna vdova Ruža Jovčeva, "Makedonka v navadnih čevljih, hujša kot Vinko, desetkrat je bila v enem samem dnevu gor, shujšala je že 19 kil". Babnica je očitno postala pretendentka na prvo mesto in to neznanega tekmeca hudo moti. Ružino ime je namreč v knjigi zadnje čase vselej prečrtano. Kdo to počne in zakaj, se še ne ve. Naju z Lubico fajn matra fribec, tako da jo bova še mahnila gor. Že danes popoldne, če bo po sreči. Pogledat, če rine Ruža gor tudi v snegu.
Še nujen pripis: danes bi morala biti naša družinica po originalnem planu v Londonu, pa ni. Šmrc. Pa prihodnjo pomlad, skrajni čas je, da gre Muki malo naokrog.